Energijska podpora podjetju bo ključna v težkih časih

Prvotno objavljeno v majevski izdaji revije ADMA

Nahajamo se v zanimivem obdobju, ki za nas prinaša tako veliko družbenih kot tudi osebnih izzivov.Za mnoga podjetja, ki bodo izpostavljena ekonomskim preizkušnjam, bo ključnega pomena to, da bodo tako vodje kot zaposleni sposobni energijsko podpreti posel. Kaj to pomeni? To pomeni, da ljudje znotraj podjetja ne glede na svoj položaj postavijo vstran svoj ego, svoje osebne poglede in interese, zato da bi lahko podprli višji cilj- podjetje kot celoto. 

PODJETJE KOT CELOTA- DVIG IZ EGA

Nekoč sem bila zaposlena na delovnem mestu, kjer sem se premikala med vodstvom in zaposlenimi. Ko sem se najprej zadrževala med zaposlenimi v delavnici, sem poslušala njihove težave. Pritoževali so se, da ne dobijo dobrih navodil, da niso obveščeni o novostih, da jih nihče ne ceni in ne spodbuja, da se jim stvari zdijo krivične ali prezahtevne, da jih skrbi in jih je strah…

Potem sem pristala v pisarni, kjer sem lahko sodelovala z vodstvom in tako slišala tudi njihovo plat zgodbe. Tudi oni so se pritoževali nad težavami, s katerimi so se soočali. A čeprav sem opazila njihov izjemen trud, sem hkrati ugotovila, da so ravno zaradi ozke osredotočenosti na “svoje delo in svoje skrbi” prenehali komunicirati z ostalimi zaposlenimi. V ozadju tega je bil ego, da vodstvo ne sprašuje za mnenje in občutke zaposlenih pod njimi.

Ko sem se tako premikala med enimi in drugimi in se spraševala, kdo ima bolj prav, na čigavo stran naj se postavim, sem ugotovila, da imajo prav eni in drugi, a le vsak iz svojega zornega kota. Vsak vidi svoj prav in svojo resnico. Nihče pa ni sposoben biti objektiven in energijsko podpreti podjetja kot celote.

In ravno zato, ker se eni in drugi držijo svojega pogleda, svojega doživljanja, svojih prioritet, svojih interesov in zahtev, ne more nihče delati v dobro celote. To bi pomenilo povezano in harmonično delovanje vseh celic, ki delujejo kot eno, čeprav vsaka opravlja svoje delo.

Njihov pogled, ki je bil usmerjen predvsem v njihovo osebno doživljanje, v njihovo bolečino in negotovost, jim ni dal priložnosti, da bi se usmerili v podporo podjetju- tako, da bi prevzeli svojo odgovornost, se dvignili nad svoje strahove in omejeno področje odgovornosti, se združno domislili novih rešitev in dali na razpolago svoje sposobnosti- ker pred sabo niso videli višjega cija. 

Težava je ležala v tem, da je vsak deloval le do tja, kamor mu je nesel pogled njegovega ega. A včasih subjektivni pogled ni dovolj, da bi uspešno delovali v podjetju, ki je širše od našega ega. Ta pogled in osredotočenost nase je potrebno razširiti, da bi lahko delovali manj parcialno.

Tako mora vodstvo pozabiti na svoj ponos in poslušati nasvete in težave svojih zaposlenih, četudi gre za vodstvo. In včasih morajo zaposleni biti iznajdljivi, samoiniciativni, odgovorni in predani, četudi so “le” zaposleni. Tako se srečamo na pol poti in podjetje zaokrožimo v celoto.

ENERGIJSKA PODPORA PODJETJU- KAKO IN ZAKAJ

Podjetje obstaja na papirju, obstaja kot gospodarska enota, ki jo sestavljajo fizični ljudje, prostor in njegovi produkti, a je hkrati tudi ideja ali zgodba, ki je produkt našega notranjega sveta. Tega, kakšen odnos imamo do podjetja in kakšno energijo vlagamo vanj. So to strahovi, skrbi in negativna čustva ali je to zagon, pozitivnost in kreativnost? Vse to se zrcali v našem poslu.

To pomeni, da ima vsako podjetje poleg svojega materialnega tudi svoj energijski obstoj, katerega ni treba videti kot nekaj novodobniškega in abstraktnega, ampak si ga lahko predstavljamo kot seštevek energij, ki jih doprinesejo vsi v njem delujoči posamezniki.

Podjetje ostane živo, če je od večine sodelujočih podprto z vizijo, kreativnostjo, zaupanjem, pozitivno naravnanostjo in pripravljenostjo delovati za skupno dobro. Če večina ljudi ni sposobna dajati takšne podpore in se ukvarja sama s sabo in svojim nezadovoljstvom, podjetje začne energijsko zamirati.

Ker pa je vsak zaposleni, ne glede na položaj, v prvi vrsti tudi človek z vsemi svojimi bolečinami, strahovi, zadržki, načini razmišljanja in čustvovanja, se lahko zgodi, da vse, kar se dogaja v podjetju, vzame zelo osebno. Še posebej v tem času, ko so ljudje soočeni z različnimi neželenimi spremembami, to iz njih lahko pritegne različne odzive in načine funkcioniranja. 

Nekdo želi biti rešitelj in deluje zelo individualistično, nekdo se v strahu zakrči, nekdo zavira procese s konflikti in pritoževanjem, nekdo moralizira in se jezi. A osebni pogledi na to, kako mi mislimo, da bi moralo biti, kaj bi bilo pravično, kako mislimo, da bi bilo treba postopati, morajo ostati prožni, da se lahko zlijejo s pogledi drugih ljudi. Trmasto in ponosno vztrajanje pri svoji resnici preprečuje uspešno sodelovanje.

Zato je v podjetju potrebno, še posebno v težkih časih, ustvariti klimo- “vsi za enega, eden za vse”, ki bo ljudem pomagala preseči lasten ego. Ljudje bodo morda na začetku potisnjeni izven cone udobja, a se bodo kasneje ravno zaradi tega počutili izpolnjeni, koristni in osmišljeni. Na ta način bodo bili primorani iz sebe izvabiti nove sposobnosti, preseči svoje zadržke in strahove in se namesto na svoje osebne težave fokusirati na skupni cilj. To pa lahko dolgoročno pomeni velik napredek in rast.

Seveda je v podjetju strategija reševanja težav najbolj odvisna od vodstva. Pomembno je, da se ta duh razširi med zaposlene. Če je vodstvo zgled, bodo tudi drugi lažje sledili. A vsekakor je idealno, da to poteka v obeh smereh. Še tako dobro vodstvo ima lahko v nepodpornem in negativnem okolju oteženo delo. Zaposleni včasih ne vidijo stisk in odgovornosti, ki jih mora nositi vodstvo in se nad njimi pritožujejo. Obratno pa vodstvo ne more razumeti tegob, s katerimi se srečujejo zaposleni. Ravno zato mora vsak pogledati izven svojega okvirja.

Zavedajmo se, da s tem, ko delujemo v imenu skupnega cilja, ne bomo za nič prikrajšani. Skupno dobro je namreč dobro tudi za nas. Le da v njem nismo sami. Skupni cilj naj bo naš osebni cilj. Tu ni prostora za ego. Dvignimo se iz svojega ozkega pogleda. Vdihnimo in izdihnimo. Spustimo svoje poglede in prisluhnimo drugim, iščimo srednjo pot, z zaupanjem razdelimo naloge in odprto komunicirajmo. 

Na takšen način bomo lahko prispevali nekaj k družbi in reševanju ekonomskih zagat. Naša nesebična pozitivnost bo dala veter v jadra podjetju. Energijski naboj bo v še tako težkih časih podjetje postavil na noge. Več ko bo energijske podpore od vsakega posameznika, močnejše bo podjetje, lažje se bo lotilo novih izzivov. Bolj, ko bo vsak gledal le nase in svoj ego, bolj bo podjetje energijsko stradalo. 

Zato torej svoje sposobnosti dajmo na razpolago nesebično, podprimo svoje vodstvo in vodstvo naj podpre zaposlene. Zdaj ni čas za metanje polen pod noge. Vsi se naravnajmo in plujmo v isto smer. Tako bomo prišli najdlje in imeli vsi nekaj od tega.