Boljše to, kot nič

Boljše ta pozornost, kot nič pozornosti! Boljše ta služba, kot pa nič. Boljše dopisovanje s fantom, ki si me ne zasluži, kot nič notificationov na telefonu. Boljše slaba družba, kot biti brez družbe. Boljše to, kot nič…

In kaj točno je ta nič, ki se ga vsi tako bojimo? Kaj je na njem, da so tudi najslabše in najbolj škodljive stvari boljše kot to, da se srečamo z njim?

Je nič srečanje s sabo?

Je nič stik s sabo, ki ga nismo navajeni? Je nič umik dopaminskih dražljajev, zaradi katerega slišimo svoj notranji glas, začutimo nemir, nezadovoljstvo in nelagodje v telesu? Je nič morda awkward občutek, ki ga imamo sami s seboj?

Ljudje mi velikokrat govorijo o tem kako trpijo v slabih odnosih ali v čem drugem. Jaz jim odgovorim, da opustiti to ni najtežji del. Najtežji del je dojeti, da to kar imajo ni boljše kot nič, ampak, “da je nič, boljše kot to!” Najtežji del se je odpreti za ta strašni nič.

Nič drobtinic ljubezni, notificationov in dopaminskih vrhuncev, ki nam jih dajejo toksični odnosi zato, da lahko pride prava ljubezen. Nič tujega odobravanja in finančne varnosti, ki nam jih je dajala stara služba, zato, da lahko izkoristimo svoj potencial in vizijo. Nič občutka pripadnosti, ki nam ga je dajala stara družba, zato, da spoznamo ljudi ob katerih smo dejansko pristni in sprejeti. Nič čustvene potešitve ob nezdravi hrani zato, da lahko začutimo kaj dejansko potrebuje telo za podporo.

Sama sem se odločila, da je čas za nič. Raje to, kot nič se je spremenil v raje nič, kot to. Nič se ni izkazal za takšnega sovražnika kot sem si ga predstavljala. Nič mi ne škodi in mi ne želi nič slabega. Nič je varen prostor v katerem je veliko modrosti in miru. Nič ti ničesar ne vzame, ampak te pelje do tega, kar si želiš.

Beg pred ničem te sili v to, da se sprijazniš z vsem, samo da ni nič. Ker to rabiš. Šele prijateljstvo z ničem, ti daje možnost, da lahko izbereš najboljše. Ker ne rabiš ničesar. Svobodna izbira je pripravljenost na nič.