Spuščanje ega v praksi
Imamo dve osebi.
Oseba št.1 reče: “Mah, spustila bom ego in vzela dopust. Res rabim počitek.”
Oseba št 2 pa si misli: “O mogoče pa bi lahko tudi jaz spustila ego in vzela dopust. Se malo slabo počutim.”
Če torej ti dve osebi obe naredita isto stvar in vzameta dopust ali sta obe spustili ego? Ne niti slučajno!
Spustiti ego ne pomeni eno točno določeno dejanje, ki bi pomenilo spuščanje za kogarkoli, samo ker to naredi! Včasih lahko nekdo spusti ego in naredi neko stvar, ki bi za nekoga drugega pomenila, da se drži svojega ega.
Bistvo spuščanja torej ni v dejanju, ampak v tem, da naredimo nekaj, kar je nasprotno našemu egu. Torej je dejanje, ki ga moramo narediti, da bi spustili svoj ego odvisno od tega kakšen tip ega imamo. Naj razložim.
Če se vrnem k konkretnemu primeru. Oseba št.1 je po naravi deloholik. Nikoli si ne vzame časa zase in za počitek. Ima pretiran čut za odgovornost in nase prelaga tuje obrementive. Od tega je izčrpana, ampak še vedno noče iti na dopust, ker zmotno misli, da bo podjetje v dveh dneh njene odsotnosti propadlo. To je ego, ker misli da mora vse narediti sama, ne zna zaupati ljudem in misli, da je najbolj pomembna. Torej, ko ta oseba, kljub temu, da ji njen ambiciozen in deloholičen ego tega ne dovoljuje, vzame dopust, pomeni, da je spustila ego.
Oseba številka št. 2 pa je zelo ležerna. Ne ljubi se ji iti preko sebe in dokončati svojih nalog. Ves čas išče načine, da bi lažje prišla skozi. Ni pripravljena prevzeti odgovornosti, vse ji je odveč. Njen ego je flegmatičen in izmikajoč, vse kar začne odneha takoj ko se pojavijo prve težave. Noče se soočiti z izzivi, ampak od njih raje beži. Za njo je torej to, da vzame dopust, beg od obveznosti in niti slučajno ni spuščanje ega. To bi naredila z nasprotnim dejanjem; tako da pride v službo, reši zagate, se opraviči za zamude in izpelje delo do konca.
Tako kot za nekoga pomeni spustiti ego to, da se postavi zase. Za nekoga drugega pomeni spustiti ego to, da se prilagodi skupini.
In tudi v zgornjem konkretnem primeru pomeni spustiti ego za dve različni osebi diametralno nasprotno dejanje. Ena oseba spusti ego tako, da gre na dopust, druga tako, da si dopusta ne vzame. Oboje je spuščanje ega, ampak z drugačnim dejanjem.
Prav zato moramo biti pozorni in iskreni sami do sebe. Ego je zvit. Ljudje, ki so bolj pretkani in inteligentni svoj ego hitro zavijejo v navidezno spuščanje, čeprav to ni.
Spuščanje ega v resnici pomeni uporabiti zavedanje in narediti nekaj, kar je na nek način v nasprotju z nami, s tem, kar bi mi naredili na prvo žogo. Ampak ravno skozi to se razvijamo, spreminjamo, prekinjamo probematične vzorce in gremo iz cone udobja. Pomeni narediti nekaj, kar nam ni podobno- odzvati se drugače kot bi se sicer.
Ego nam daje pozive, da nekaj naredimo v afektu, kar čutimo, da je prav na prvi pogled, povsem avtomatsko, kot je nam podobno. Ampak, če smo iskreni do sebe, prvi poziv ni vedno najboljši. Kolikokrat smo od ega dobili zelo ostre nasvete, ki so se potem izkazali za slabe.
Torej bodimo pozorni, da samih sebe ne preslepimo, da ne zavijamo svojega obnašanja v tančico intelektualnih pojasnil. Ironično pa svoj ego najlažje skrijemo prav za duhovnimi modrostmi, ki nam hitro pridejo prav, naprimer; “Postaviti moram meje”, “Znebiti se moram toksičnih ljudi”, “Moram poslušati sebe”!
Te modrosti lahko naš intelekt hitro prikroji našemu egu v korist. Tako se hitro ujamemo v past zaradi katere sami trpimo.