Disleksija

Včeraj sem gledala v strop preden sem zaspala in razmišljala o tem kako obožujem dislektične ljudi in kako rada delam z njimi. 

Ponavadi jih zelo hitro prepoznam in vem, da so dislektični preden mi povedo. Na vprašanje: “Kakšen se ti zdi ta človek?”, bo oseba z disleksijo odgovorila zelo drugače kot oseba brez disleksije. To kakšne besede bo izbrala, da bo nekoga opisala, katere detajle bo povdarla, mi takoj, da za vedeti, da ta oseba gleda na svet z drugačnimi očmi in da je verjetno dislektik.

Dislektika ne prepoznam po tem, da slabo bere ali piše, ampak po tem, da ima čut za detajle, ki jih drugi ne opazijo, da ima drugačno vrsto inteligence, da ima bolj globoko in široko sliko o svetu, da ima specifičen absurden humor, da ima neverjetno domišljijo in kreativnost, da je nepopravljivo iskren, iznajdljiv, intuitiven, empatičen ter dober v improvizaciji, vztrajnosti in inovativnem reševanju problemov. To vse je zelo razvita desna hemisfera.

To so lastnosti, s katerimi so se rodili, nekatere pa so pridobili, ko so se morali prebijali čez sistem, ki jim ni bil prilagojen. Življenje z disleksijo je kot, da bi delfina in opico ocenjevali v plezanju po drevesu. Delfin bo v tej panogi ne glede na sposobnosti, ki jih ima, vedno slabo ocenjen. Tako se v sistemu počuti večina disletičnih ljudi- ne morejo izkazati svojih sposobnosti, zanje niso nagrajeni in konstantno se jih tlači v kalupe v katere ne spadajo.

Ko si v OŠ nisem mogla zapomniti določenih besed, ker mi je znakovno učenje prek črk povzročalo težave, sem si vsako besedo razdelila na dele in glede na vizualne asociacije zraven narisala slike. Ko sem pisala test nisem pisala črk, ampak sem v svoji glavi skupaj sestavljala slike, ki sem jih reševala kot rebuse. Moji možgani so bili 3x bolj zverzirani v kreativnosti, inovativnosti in pomnjenju, čeprav tega nihče ni ocenjeval. Da sem se prebila skozi sistem sem čisto ponesreči zraven razvila še kopico drugih veščin, ki jih šele danes opažam in jim dajem vrednost.

Edina in na žalost odločilna slaba lastnost disketičnih ljudi je ta, da ne zaupajo sebi in mislijo, da so nesposobni, čudni in nerazumljeni. Samo to je razlog, da ne pridejo do položajev in prepoznanja, ki si ga zaslužijo. Ker jih ljudje zatrejo s svojo analitično omejenostjo in iz njih ne znajo spraviti kvalitet. Tudi sama sem zaradi te izkušnje pridobila dve precej problematični prepričanji. Prvo, da nisem sposobna in drugo, da ne glede na to kako se trudim nikoli ne bom nagrajena, zato ne dam vsega od sebe.

Skozi svoje življenje mi je počasi uspelo vse to kar drugi interpretirajo kot motnjo, videti kot mojo najbolj dragoceno in unikatno lastnost. Na zgornjih prepričanjih še vedno delam, ampak je veliko bolje. Zato je tako pomembno, da dislektik, ki ni imel pozitivnih dosežkov in izkušenj o sebi, nazaj zgradi svojo samozavest in samozaupanje. Ko to naredi postane človek, ki ga hočete v ekipi. 

In včeraj sem razmišljala o tem, kako bi v primeru, da bi kdaj zaposlovala ljudi, želela, da s seboj prinesejo potrdilo o disleksiji, kot nekaj kar jim bo pri možnosti zaposlitve prineslo plus točke, ne nekaj, kar bo človeka označilo za skoraj retardiranega. Želim si, da to enkrat postane potrdilo o odličnosti, ne pomanjkljivosti.

Seveda disletika ne bomo dali za računalnik, da vpisuje neke številke, ker potem bilance skoraj zagotovo ne bodo štimale, ga pa lahko uporabimo za krativca in razvijalca, ker bo naredil več kot kdorkoli drug.

Na tretmajih sem že delala z nekaj dislektiki in moram reči, da sem do njih zelo zaščitniška. Če kdo vas bom jaz prepričala, da boste dojeli kako ste posebni in kaj vse zmorete. Res obožujem diskletične ljudi in naši možgani se telepatsko povežejo, ker so na isti ferkvenci. In najtežje mi je, ko vidim take pisane dušice, ki so zatrte in spregledane, čeprav so tako talentirane. Zato, če ste disketični ne dovolite, da vas ljudje silijo v svoje sisteme, ker v njihovih vi nikoli ne boste blesteli, zato morate odkriti svoje in jim zaupati. Zato morate dvigniti svojo samozavest in iz sebe odlepiti definicije drugih ljudi, ker to niste vi!