Travma

“To nisem jaz, to je moja schauma” ali “To nisem jaz, to je moja travma?”

Travma, ki prekriva tvoj pravi jaz. Travma, ki prevzame vse aspekte tvojega življenja, da ne veš več, kdo si brez nje. Travma, ki namesto tebe izbere partnerja, travma, ki ti narekuje, kaj ješ, ki vpliva na to, kako se vidiš, kako odreagiraš, kako hodiš, kako se držiš, kako spiš, kako komuniciraš, kako prokrastiniraš, kako se počutiš…

Travma, ki ugrabi tvojo pravo osebnost in jo nadvlada.

Ste kdaj opazovali obnašanje ljudi in vedeli, da to ni izraz resničnih njih?

Zanimivo, da sama nikoli nisem uporabljala besede travma v času, ko sem jo zdravila, ker takrat še ni bila moderna. A kljub temu, da nisem vedela, da je to travma, sem vedela, da to zagotovo nisem jaz!

Ker sem vedela, da moja panika, destruktivnost, posesivnost, zmedenost, prestrašenost, zakrčenost, žalost, s katero sem pogosto reagirala, niso moja osebnost, ampak nekaj, kar popači mojo pravo naravo. Da je pod vsem tem avtentična verzija mene, ki si želi na plano. Te verzije nisem poznala, ampak sem vedela, da je.

Travma je bil moj nereguliran živčni sistem in potlačene emocije, ki so kot spomin živele v mojemu telesu in krojile vse moje navade in čustvovanje. Ki so mi onemogočale čutenje sebe in zavestne izbire, skladne z mojim dobrim.

Vsako leto sem malo po malo slačila to zažrto kopreno, ki me je zastirala in prihajala vedno bolj do izraza. Vsako leto sem doživela nov preboj in moje besede ob tem so bile; “Ajaaa! To sem jaz! “, kot da se na novo spoznavam. Kot da šele zdaj vem, kaj bi naredila prava Tjaša, kaj bi rekla, kaj bi izbrala, kako bi se odločala, če se ne bi odločala iz travme..Šele zdaj približno vem, kdo je ta oseba, ki se je ves čas skrivala zadaj. In všeč mi je.

Včasih pomislim, da ljudje, ki so me spoznali pred mojim tridesetim niso spoznali mene, ampak mojo travmo. Da bi bil danes naš odnos drugačen ali pa ga sploh nikoli ne bi bilo. Morda so si nekateri ljudje ustvarili napačno mnenje o meni, morda sem jih zaradi tega izgubila, ampak sem dobila sebe. In to je zame največja pridobitev.

Zato ti nežno polagam na srce, da vztrajno odkrivaš verzijo sebe, ki slutiš, da tiči za tistim, kar nisi ti.